Brez zadržkov lahko trdimo, da je kemični svinčnik s kroglično konico oziroma po domače »kuli« eden najbolj uporabljanih vsakdanjih pripomočkov. Toda ali ste vedeli, da je ta danes tako vsakdanja stvar, ki jo v vsakodnevno uporablja več milijonov ljudi po vsem svetu, v resnici stara manj kot sto let in da je imela pomembno vlogo tudi v drugi svetovni vojni?


Patent kemičnega svinčnika
Vir: Google patents

Izumitelj kemičnega svinčnika László József Bíró (po njem je v angleščini kemični svinčnik dobil tudi ime) se je rodil leta 1899 v avstro-ogrski Budimpešti. Deloval je kot novinar, slikar in priložnostni izumitelj. Strašansko mu je šlo na živce, da so nalivna peresa puščala packe tako na prstih kot na papirju in da so konice trgale papir. Ko je nekega dne obiskal časopisno tiskarno, kjer so uporabljali tehnologijo valjev in hitro sušečega se črnila, se je domislil novega izuma.

»Pomislil sem, da bi ta proces lahko popreprostili. Tako bi prišel v poštev tudi pri pisalu,« je zapisal. Najprej je začel razmišljati, da bi hitro sušeče še črnilo uporabili v navadnem nalivniku. Vendar pa je bilo takšno črnilo pregosto in ni priteklo do konice pisala.

Biro je prosil brata Györgyja, kemika, naj ustvari črnilo, ki bo ravno pravšnje viskoznosti. Nekega poletnega dne sta brata Biro na počitnicah ob morju spoznala zanimivega starejšega gospoda, Augustina Justo, ki je bil po naključju predsednik Argentine. Pokazala sta mu prototip svojega kemičnega svinčnika in povabil ju je, naj ga začnete izdelovati v tovarni v Argentini. Nekaj let pozneje, ko je v Evropi izbruhnila druga svetovna vojna, sta brata Biro prebegnila v Argentino in spotoma v Parizu patentirala svoj kemični svinčnik oziroma »biro«.

Začetki niso bili spektakularni

Brata Biro sta leta 1943 s pomočjo vlagateljev res začela izdelovati kemične svinčnike, vendar niso poželi pretiranega uspeha, saj tehnologija še vedno ni bila povsem ustrezna. Kemični svinčnik je pisal le, če si ga držal pokonci, ne pa po strani, in še vedno je puščal packe. Brata sta se vrnila v laboratorij in izpopolnila tehnologijo: zdaj je kroglica na konici delovala kot nekakšna kovinska »gobica«, ki jo je močilo črnilo. Prodaja se je izboljšala, a sta vseeno kmalu ostala brez denarja.

»Pomagala« je druga svetovna vojna

Največje zanimanje za kemične svinčnike so pokazali ameriški vojni piloti. Kemični svinčnik je bil očitno idealen zanje, ker je deloval tudi na veliki višini in ga v nasprotju s klasičnimi nalivniki ni bilo treba tako pogosto polniti. Ameriško notranje ministrstvo je dalo proizvajalcem nalivnikov nalogo, naj razvijejo kemični svinčnik. V podjetju Eberhard Faber Company so se znašli in za 500.000 dolarjev od bratov Biro odkupilo pravice za izdelavo kemičnega svinčnika v ZDA.

Še kar nekaj izboljšav je bilo potrebnih, toda kemični svinčnik, »biro« oziroma »kuli« je kmalu začel svojo zmagovalno pot po svetu!