Danes si težko predstavljamo vsakdanjik v pisarni brez papirja – tistega, na katerega si zapisujemo pomembno v beležkah, notesnikih, blokih, in tistega, ki leze s tiskalnikov – sodobnih pisal, registratorjev, map, luknjačev, spenjačev, uničevalcev papirja … Toda kako se je vse skupaj sploh začelo? Pokukajmo v zgodovino in se ustavimo na nekaterih pomembnih zgodovinskih postajah.

Slikarije v jamah

Naši predniki, ki so živeli v jamah, so na stenah pustili jamske slikarije in z njimi – besed oziroma pisave še niso poznali – upodobili svoje videnje sveta.

Prve pisave

Klinopis je vrsta pisave, ki so jo razvili Sumerci v Mezopotamiji (današnji Irak) pred približno 5.300 leti. Znaki in slike so dobivali vedno bolj poenostavljeno obliko. Za zapis so uporabljali trstene paličice s klinasto konico, s katerimi so v vlažne glinaste ploščice vrezovali simbole.

Izum papirja

Zgodovina izdelovanja papirja sega vse do okrog leta 100, ko so Kitajci izdelali papir iz vlaken murve in drugih dreves, uporabili pa so tudi ribiške mreže, cunje in konopljo. Za pisanje je papir v splošno rabo prešel v 3. stoletju.

Gosja peresa

Zahodna civilizacija je nekoč pisala z gosjimi peresi, predhodniki današnjih nalivnikov. Konica peresa, ki so jo namakali v črnilo, je puščala sled na papirju.

Razvoj tiskarstva

Danes so tiskalniki različnih vrst in sodobne multifunkcijske naprave, ki znajo veliko več kot le tiskati, nepogrešljiv del našega vsakdanjika. Najbolj zaslužen za to je nemški zlatar in izumitelj Johannes Gutenberg, ki velja za izumitelja tiska s premičnimi kovinskimi črkami. Naredil je tudi novo vrsto tiskarske stiskalnice, zasnovane na stiskalnici za grozdje.

Izum svinčnika

Leta 1564 so izumili svinčnik – obstajali so že predhodniki, vendar so pisali slabo. Ko so v Angliji odkrili grafit, so hitro začeli nastajati svinčniki različne trdote. Sprva so pisali le z grafitom, kmalu pa so dodali še leseno »ohišje«, da svinčnik ni preveč umazal prstov.

Toliko papirja, da ga je treba speti

V 18. stoletju so začutili potrebo, da bi papir spenjali. Prvi spenjalnik naj bi ročno naredili v Franciji za kralja Ludvika XV. V istem stoletju se je nekdo domislil tudi sponke za papir, ki menda sodi med najbolj legendarne pisarniške pripomočke.

Lepimo že od 19. stoletja

V 19. stoletju je Richard G. Drew izumil lepilni trak oziroma selotejp (poimenovali so ga po celofanu), Harry Cover pa super močno lepilo.

Kdo je izumil računalnik?

Kaj naj pravzaprav velja za najzgodnejši računalnik, je težko določiti, toda največkrat kot začetnika sodobnega računalništva navajajo Nemca Konrada Zuseja, ki je leta 1936 zasnoval prvi računalnik, ki za računanje uporablja dvojiški številski sestav, na osnovi katerega delujejo tudi današnji računalniki.