Papir je kljub vzponu sodobne tehnologije eden najbolj vsesplošno navzočih materialov našega vsakdanjika – doma, v šoli in na delovnem mestu. Kar pomislite, koliko lepih spominov je povezanih prav s papirjem. Najljubša slikanica iz otroštva. Vonj po sveže stiskanih delovnih zvezkih za prvi razred. Ljubezensko sporočilce. Pogodba o zaposlitvi. Najljubši časopis. In ker je tako, je prav, da skupaj obiščemo nekaj zgodovinskih postaj, ki jih je prehodil papir do današnjih dni.

Začelo se je z egipčanskim papirusom

Če želimo odpotovati k izvorom papirja, nas pot vodi več kot 5000 let v preteklost k reki Nil. Tam je rastla rastlina cyperous papyrus. Egipčani so s stebla rezali tanke trakove in jih zmehčali v blatnih vodah reke Nil. Prepletli so jih, da je nastala nekakšna podloga, ki so jo pustili na soncu, da se je posušila. Nanje so lahko pisali, bile so lahke in prenosljive, zato so jih za pisanje uporabljali Egipčani, Grki in Rimljani. To je bil papirus, ki pa pravzaprav ni bil papir v današnjem smislu. Nekoliko drugačne, a podobne metode so uporabljali denimo tudi Maji.

Rastlina Cyperous Papyrus

Caj Lun – oče pravega papirja

Papir, kot ga poznamo danes, izvira iz Kitajske, iz obdobja dinastije Han. Glavni evnuh, Caj Lun, je preizkušal različne materiale in izpopolnil proces ločevanja rastlinskih vlaken., ki so jih potem v velikem sodu mešali z vodo. Z nekakšnim cedilom so vlakna ujeli in jih posušili, da je nastalo nekaj podobnega današnjemu papirju.

Oglejte si še video o Caj Lunu.
Video je v angleškem jeziku.

Pot na zahod

Šele v 3. stoletju je skrivnost izdelave papirja začela počasi zapuščati Kitajsko, najprej v Vietnam in Tibet, potem pa še v Korejo in na Japonsko in počasi po vsej Aziji. Zahod jo je spoznal, ko je bila v 8. stoletju kitajska dinastija Tang v vojni z muslimanskim svetom. Muslimanski vojaki so ujeli kitajsko karavano, del katere so bile tudi izdelovalnice papirja. Te so se do 12. stoletja počasi razširile po vsej Evropi.

Rojstvo modernega papirja

V Evropi so papirus nehali uporabljati v 9. stoletju in ga nadomestili z bolj gladkim pergamentom iz kož živali, kar pa je bilo zelo drago. Po ocenah naj bi bilo za eno samo sveto pismo potrebnih 300 ovac. V vsakdanjo rabo je papir v današnjem smislu prešel v 15. stoletju, ko je nemški zlatar in izumitelj Johannes Gutenberg izumil tisk s premičnimi kovinskimi črkami. Naredil je tudi novo vrsto tiskarske stiskalnice, zasnovane na stiskalnici za grozdje. Z Gutenbergom se začenja doba modernega papirja in tiskarske industrije.

Kip Johannesa Gutenberga v Mainzu

Izdelava papirja postane industrija

Na začetku so papir v Evropi izdelovali predvsem iz bombaža in platna in kmalu se je razvila bogata trgovina s starimi cunjami. Menda naj bi črna kuga v Evropo prišla prav preko uvoženih starih cunj. Uporabljali so tudi nekatere druge, precej bolj eksotične – celo čudaške – vire, denimo egipčanske mumije, slamo, osja gnezda in zelje, dokler niso papirja začeli izdelovati iz lesa. Danes velja, da je za tono papirja za pisanje in tiskanje potrebnih 24 dreves.