1. Napoleon (biografija), Alan Forrest

Izvrstno napisana knjiga o človeku, ki je svojimi dejanji spremenil tok evropske zgodovine in vplival na nastanek novodobne Evrope.

Pred bralcem se izriše portret vojskovodje, pretkanega politika in cesarja, megalomana, čigar karizma pa se je kljub vsem zločinom, ki jih je zagrešil, ohranila vse do danes.

Avtor se posveti tudi številnim mitom, ki so se spletli v zvezi z njim, in na podlagi analize zgodovinskih dokumentov pokaže, da konec koncev ni bil le protagonist takratnih dogodkov, temveč so ga v enaki meri zaznamovali tudi čas, v katerem je živel, ter tedanje družbene razmere v Franciji in drugod po Evropi.

2. Martin Luter, Volker Leppin

31. oktobra 1517 je Martin Luter na vrata cerkve v Wittenbergu pribil liste s petindevetdesetimi tezami o moči odpustkov, s čimer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). S tem dejanjem se je v Zahodni Evropi začelo obdobje t. i. reformacije, ki se je iz Nemčije hitro razširila v druge dežele — od Skandinavije pa vse do današnje Slovenije.

Pričujoča Lutrova biografija presega dosedanje po tem, da je avtor pridobil številne podatke o Lutrovi osebnosti, ki jih drugi pisci do zdaj niso upoštevali ali pa jih sploh niso poznali. Martin Luter se tako ob številnih drobnih detajlih iz zasebnega življenja bralcu razkrije kot polna osebnost in ne le kot uporni cerkveni dostojanstvenik, ki je v mnogočem spremenil tok zgodovine in vplival na razvoj sodobne Evrope.

3. Mesečniki - Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno, Christopher Clark

Knjiga o času, ki je napovedoval vsesplošen spopad evropskih nacij in konec starega sveta …

V času, ko svet 21. stoletja po napadu na newyorška Dvojčka dosti bolj spominja na čas pred izbruhom prve svetovne vojne kot pa na večino 20. stoletja, ponuja knjiga Christopherja Clarka bralcu številna izhodišča za premislek o naši preteklosti in sedanjosti. Detajlna analiza geopolitičnega stanja v Evropi ter ključnih dogodkov in odzivov vodilnih politikov velesil se osredotoča bolj na to, kako je prišlo do prve svetovne vojne (prepotenca, ignoranca, naivnost, nekompetentnost, kravje kupčije ipd. politikov in vladarjev) kot pa na vprašanje zakaj.

Knjiga je za slovenskega bralca še toliko bolj zanimiva, ker veliko pozornost posveča razmeram na Balkanu, ki jih nihče ni znal realno oceniti, in balkanskemu »Piemontu« – Kraljevini Srbiji. Predgovor k slovenski izdaji izpod peresa dr. Boža Repeta pa osvetljuje položaj Slovencev, ki so po vojni na strani poražene Avstro-Ogrske za več kot 25 let izgubili tretjino nacionalnega ozemlja skupaj s tamkajšnjim prebivalstvom – Primorci.

4. Slovenija moja dežela, Darja Kerec

Družbena revolucija v osemdesetih letih

Knjiga podaja celovito, dokumentirano in slikovno podobo burnih 80. let – uvoda v osamosvojitev Slovenije.

Zajema dogajanje od Titove smrti, razpadanja države in alternativnih političnih gibanj do provokativne kulture, majniške deklaracije in plebiscita, glasbo, film, modo in še marsikaj. V ospredju so civilna gibanja, ki so odločilno prispevala k rasti zavesti, da bi se Slovenija lahko osamosvojila. Pri tem je imela močno vlogo tudi akcija Slovenija, moja dežela, po kateri so nas kmalu poznali v vsej Jugoslaviji. K prebujanju zavesti so pomembno prispevali tudi tednik Mladina, razvoj panka, prispevki v Tribuni, delovanje ZSMS, 57. številka Nove revije ...

Na koncu knjige je dodana strnjena kronologija pomembnejših dogodkov od 1974 do 1990.

5. 1984 (Žepnica), George Orwell

1984 pomeni dovršitev Orwellove pisateljske kariere. To je mogoče jemati dobesedno – napor, ki ga je zelo bolehni Orwell vložil v pisanje tega svojega zadnjega dela in predelavo rokopisa, ga je po vsej verjetnosti stal življenja. Toda bolj pomembna so druga dejstva. Tako roman kot njegov avtor imata zelo pomembno mesto v britanski kulturi.

/…/ 1984 ni samo najodmevnejši antiutopični roman dvajsetega stoletja, temveč ima poleg zgodovinskih ter političnih kvalitet tudi izjemne literarne odlike. Njegov pomen ni samo lokalen in ni zamejen v časovni kontekst, v katerem je pisan.

6. Marija Terezija - Velika Habsburžanka, Franz Herre

Biografija vladarice, ki so jo imeli radi celo Slovenci.

Če bi med habsburškimi vladarji, ki so skoraj šeststo let uravnavali usodo slovenskih dežel, skušali izbrati tistega, ki je v njih zapustil najgloblje sledi, bi se gotovo morali odločiti za Marijo Terezijo. Ta je oblast v avstrijskih dednih deželah prevzela v trenutku, ko so bile te v slabem stanju. Vsa področja so klicala po korenitih spremembah, saj so bile finance v razsulu, vojska zastarela in neorganizirana, uprava neučinkovita, gospodarstvo pa oprto na zaostalo fevdalno kmetijstvo. Obrti je bilo bolj malo, industrije oziroma manufaktur pa skoraj nič.

Čeprav Marije Terezije niso vzgajali za vladanje, se je po prevzemu oblasti presenetljivo hitro znašla. Bilo ji je jasno, da se mora takoj lotiti številnih reform, če hoče ustvariti državo, ki bo dovolj močna, da bo lahko obstala in se uveljavila v tedanji mednarodni skupnosti, zlasti v spopadu s Prusijo.